Ker se mi je cela kurkuma stresla sem jo rešila, le manj kot polovico. Kar pomeni, da me je čakal nakup nove, ker jo je ostalo le še za dvakrat. Ko sem prišla v trgovino, sem videla, da imajo tudi večja pakiranja. Posodico za shranjevanje imam in vse kar zares potrebujem, je kurkuma, ki jo bom lahko stresla v posodo.
Odšla sem še v nekaj trgovin, ker sem morala še po kozmetiko in po različna živila. Ustavila sem se še v trgovini, kjer imajo veliko različnih dekoracij za dom. Staršem sem obljubila, da jima bom kupila nekaj malenkosti, da bosta imela bolj urejeno stanovanje. Sama si redko kaj kupita, pa niti ne vem zakaj. Včasih imam občutek, da morda zato, ker se jima več ne da vlagati v svoj dom. Tako, da moram kar dati sem ter tja kakšen predlog, da se kaj naredi. Sicer sta pa že stara in veliko stvari ne moreta več sama. Še dobro, da me je kurkuma spomnila, da grem v trgovino in tako lahko do naslednjega obiska kupim tisto, kar sem jima obljubila, ker bi drugače čakala še kakšna dva tedna na to. Imela sem namreč v načrtu, da grem v trgovino šele v naslednjem tednu. Ravnokar sem bila namreč. Ampak če ne bi šla sedaj, potem bi kurkuma zmanjkava ravno takrat, ko bi jo potrebovala in ko nobena trgovina ne bi bila odprta.
Ko sem opravila vse nakupe, sem se odpravila proti domu. Na poti sem šla še v cvetličarno po eno lončnico za svojo mami. Zaželela si je namreč eno orhidejo in to bo dobila. Oče pravi, da ne potrebuje rož, tako da bo dobil čokolado. Da ne bom samo nekomu kupovala nekaj, drugi bo pa potem brez. Vem, da je tudi njemu kurkuma zelo pri srcu, ampak to sem mu že zadnjič kupila in je ima že dovolj.