Bovec sem prvič obiskal povsem spontano. Bil je lep sončen vikend in z ženo sva si zaželela pobega v naravo. Na hitro sva spakirala nahrbtnika, vzela športno obutev in se odpravila proti severozahodu. Čeprav sem za Bovec že slišal, predvsem v povezavi s Sočo in adrenalinskimi športi, nisem pričakoval, da me bo tako prevzel.

Ko sva se pripeljala v dolino, naju je najprej osupnila barva reke Soče. Nisem verjel, da je takšna turkizna barva resnična. Voda je bila kristalno čista, skoraj nadnaravna. Že prvi sprehod ob reki je bil nekaj posebnega. Zrak je bil svež, razgledi pa neverjetni. Povsod naokoli visoki hribi, tišina in občutek, da si daleč stran od vsakdanjega vrveža.

Odločila sva se, da bova preizkusila zipline. Priznam, bil sem precej živčen, ampak ko sem se prvič spustil nad sotesko Učje, me je preplavil adrenalin. Pogled z višine, hitrost in občutek popolne svobode so nepozabni. Kasneje sva si privoščila še lokalno kosilo v eni izmed gostiln v centru Bovca. Domače jedi, prijazna postrežba in sproščeno vzdušje.

Naslednji dan sva se podala še do slapov in obiskala trdnjavo Kluže, ki jo priporočam vsakomur, ki ga zanima zgodovina in čudovita kulisa narave. Celoten izlet nama je ostal v spominu kot eden najbolj pristnih in sproščujočih vikendov.

Bovec ni samo destinacija za športne navdušence. Je kraj, kjer se narava in človek srečata na najlepši možen način. Od takrat naprej se tja vračava vsaj enkrat na leto, ker naju vedno znova očara s svojo lepoto in mirnostjo. Bovec ti da tisti poseben občutek, ki ga ne najdeš povsod.

Ob vsakem obisku Bovca odkrijeva nekaj novega. Kako skrito pot, razgledno točko ali pa preprosto kotiček ob Soči, kjer se usedeva in poslušava šumenje vode. Tam se čas res ustavi. Bovec je postal več kot le izletniška točka, postal je prostor, kamor greva, ko si želiva zadihati. Ne glede na letni čas, Bovec vedno ponudi nekaj posebnega, nekaj, kar ostane v tebi še dolgo potem.